Abies balsamea, abeto balsámico o abeto de Navidad es una especie arbórea perteneciente a la familia de las pináceas, originaria de Estados Unidos y la mayor parte de las regiones del este y centro de Canadá.
Es una conífera de tamaño entre pequeño y mediano (normalmente 14-20 m, raramente 27 m), de copa columnar cónica muy estilizada y con el ápice puntiagudo. La corteza en los árboles jóvenes es lisa, de color gris y con abultadas ampollas resinosas, volviéndose rugosa y agrietada o escamosa en los ejemplares viejos. Las hojas son aciculares algo hendidas en las punta, de entre 1,5 a 3 cm, de color verde oscuro brillante por el haz y con dos bandas longitudinales de color plateado por el envés. Brotan en espiral apretadamente, con la base de las hojas retorcida y dispuestas para formar dos hileras más o menos horizontales. Los conos son erectos, de 4-8 cm de largos, púrpura oscuros de jóvenes y marrones al madurar en septiembre, cuando se deshacen para liberar las semillas aladas.
En cerros y laderas expuestas de la montaña, los ejemplares de abeto balsámico desarrollan de vez en cuando ondas del abeto.
La resina se utiliza para producir el "Bálsamo de Canadá" o aguarrás, (en biología se usa para conservar muestras microscópicas) y en silvicultura para la fabricación de papel. Este elemento era también el elemento que servía para pegar lentes usadas en los instrumentos ópticos después de ser sometido a una evaporación de los aceites que contiene; su índice de refracción aproximado a 3/2 y su alta transparencia lo hacía ideal para corregir las aberraciones cromáticas. Este proceso conlleva ciertos problemas de conservación de la unión de lentes, ya que este elemento orgánico es corrompido por las bacterias a lo largo de los años, provocando el deterioro de las imágenes. Ha sido sustituido, fundamentalmente, por polímeros basado en pegamentos epoxis siendo la luz azul el activador del proceso de polimerización.
Abies balsamea fue descrita por (L. Mill. y publicado en The Gardeners Dictionary: . . . eighth edition no. 3. 1768.[2]
Abies: nombre genérico que viene del nombre latino de Abies alba.[3]
balsamea: epíteto latino que significa "como bálsamo".[4]
Existen dos variedades:
Abies balsamea, abeto balsámico o abeto de Navidad es una especie arbórea perteneciente a la familia de las pináceas, originaria de Estados Unidos y la mayor parte de las regiones del este y centro de Canadá.
Balzamovec (znanstveno ime Abies balsamea) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samoniklo v Severni Ameriki.
Balzamovec je drevo s stožčasto krošnjo, ki zraste do 25 metrov visoko. Ime je dobilo po smoli, ki jo imenujejo kanadski balzam in ima odlične optične lastnosti, zaradi česar jo veliko uporabljajo v mikroskopiji. Drevo izloča smolo v velikih mehurjih. Kot vse jelke ima balzamovec storže, ki jim luske odpadejo, ko dozorijo. Skorja drevesa je siva in pri mladih primerkih gladka, kasneje pa razpoka. Iglice so dolge od 2 do 3 cm, široke pa do 2 mm. Po zgornji strani so temno sivkasto zelene, po spodnji pa svetlejše sive. Na vejah so nameščene spiralno, ko pa odpadejo, za njimi ostane na vejo okrogla vdolbina. Moški cvetovi so zelenkasto rumene barve z rožnatim nadihom, ženski pa so svetlo zeleni. Iz njih se razvijejo pokončni storži, ki so sprva sivo zeleni, kasneje modrikasti do olivno zeleni, na koncu pa postanejo temno vijolični. Visoki so od 4 do 10 cm. Dozorijo septembra in takrat izpustijo krilata semena
Obstajata dve podvrsti tega drevesa:
Balzamovec je emblem kanadske province New Brunswick.
Balzamovec je razširjen od vzhodne do centralne Kanada (od Nove Fundlandije do osrednje Alberte Alberta) ter po severovzhodu ZDA (od Minnesote do Maine, na jugu sega do Apalačev in Zahodne Virginije)[1]
Smola, imenovana kanadski balzam se je v tradicionalni medicini uporabljala kot zdravilo proti prehladu, zaradi svojih odličnih optičnih lastnosti pa tudi kot lepilo za leče in ostale optične komponente. Les se uporablja v papirni industriji, mladi balzamovci pa so tudi priljubljena božična drevesa. Olje, pridobljeno iz tega drevesa je tudi naravni odganjalec glodavcev[1]
V naravi se z balzamovčevim semenom prehranjujejo losi, ameriške rdeče veverice, krivokljuni, sinice, pa tudi gosenice metulja Automeris io.
Balzamovec (znanstveno ime Abies balsamea) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samoniklo v Severni Ameriki.
Balzamovec je drevo s stožčasto krošnjo, ki zraste do 25 metrov visoko. Ime je dobilo po smoli, ki jo imenujejo kanadski balzam in ima odlične optične lastnosti, zaradi česar jo veliko uporabljajo v mikroskopiji. Drevo izloča smolo v velikih mehurjih. Kot vse jelke ima balzamovec storže, ki jim luske odpadejo, ko dozorijo. Skorja drevesa je siva in pri mladih primerkih gladka, kasneje pa razpoka. Iglice so dolge od 2 do 3 cm, široke pa do 2 mm. Po zgornji strani so temno sivkasto zelene, po spodnji pa svetlejše sive. Na vejah so nameščene spiralno, ko pa odpadejo, za njimi ostane na vejo okrogla vdolbina. Moški cvetovi so zelenkasto rumene barve z rožnatim nadihom, ženski pa so svetlo zeleni. Iz njih se razvijejo pokončni storži, ki so sprva sivo zeleni, kasneje modrikasti do olivno zeleni, na koncu pa postanejo temno vijolični. Visoki so od 4 do 10 cm. Dozorijo septembra in takrat izpustijo krilata semena
Obstajata dve podvrsti tega drevesa:
Abies balsamea var. balsamea , ki predstavlja večino populacije. Abies balsamea var. phanerolepis, ki ima daljše luske na storžih. Razširjena na jugozahodnem delu rastišča, od juga Quebeca do Zahodne Virginije. Angleško ime 'Canaanska jelka' je ta podvrsta dobila po dolini Canaan Valley v Zahodni Virginiji, kjer je dokaj velika populacija te jelke. Nekateri botaniki so mnenja, da je ta podvrsta naravni hibrid med balzamovcem in frazerjevo jelko (Abies fraseri), ki raste južneje, v Apalačih.Balzamovec je emblem kanadske province New Brunswick.
