Los ardeidos (Ardeidae) son una familia de aves Pelecaniformes[1][2] que incluye más de sesenta especies, conocidas genéricamente como garzas en todo el mundo hispano. Las ardeidas antes se clasificaban dentro del orden de los ciconiiformes.
Son aves zancudas, y algunas especies llegan a medir hasta 85 cm de alto. Generalmente su plumaje es blanco, su pico amarillo y sus largas patas grises, aunque el plumaje varía según la estación del año. Se alimentan de peces, crustáceos y pequeños anfibios, y tienen como hábitat las zonas pantanosas o cercanas a los lagos de todo el mundo.
Generalmente son solitarias, pero es normal verlas reunidas en comunidad en la época de cría. Anidan en árboles altos, en donde hacen nidos toscos, prácticamente planos, y llegan a poner hasta seis huevos.
Se distribuyen mundialmente y están entre las aves continentales más abundantes del mundo, solo superadas por las paseriformes. Las garzas son importantes en el control de especies invasoras como la trucha arcoíris (Oncorhynchus mykiss).[cita requerida]
Las ardeidas se subdividen en cuatro subfamilias y diecinueve géneros, algunos discutidos:[2]
Los ardeidos (Ardeidae) son una familia de aves Pelecaniformes que incluye más de sesenta especies, conocidas genéricamente como garzas en todo el mundo hispano. Las ardeidas antes se clasificaban dentro del orden de los ciconiiformes.
Son aves zancudas, y algunas especies llegan a medir hasta 85 cm de alto. Generalmente su plumaje es blanco, su pico amarillo y sus largas patas grises, aunque el plumaje varía según la estación del año. Se alimentan de peces, crustáceos y pequeños anfibios, y tienen como hábitat las zonas pantanosas o cercanas a los lagos de todo el mundo.
Generalmente son solitarias, pero es normal verlas reunidas en comunidad en la época de cría. Anidan en árboles altos, en donde hacen nidos toscos, prácticamente planos, y llegan a poner hasta seis huevos.
Se distribuyen mundialmente y están entre las aves continentales más abundantes del mundo, solo superadas por las paseriformes. Las garzas son importantes en el control de especies invasoras como la trucha arcoíris (Oncorhynchus mykiss).[cita requerida]
Čaplje (znanstveno ime Ardeidae) so družina ptic iz reda veslonožcev, v katero uvrščamo 66 danes živečih vrst.[1] V splošnem so to razmeroma veliki ptiči z dolgimi nogami, dolgim vratom in dolgim kljunom, ki živijo ob sladkovodnih telesih in močvirjih, kjer plenijo manjše živali na tleh ali v plitvinah. Na prvi pogled lahko spominjajo na druge večje ptice, kot so štorklje, ibisi in žerjavi, od katerih se najenostavneje ločijo po tem, da letijo z vratom, zvitim v obliki črke S (ostale letijo z zravnanim vratom).[2]
Največja vrsta, goljat (Ardea goliath), doseže več kot meter in pol v dolžino, najmanjša pa je čapljica z manj kot 30 cm. Dolg vrat so sposobne zviti na račun prilagojenih vratnih vretenc, ki jih imajo 20–21. Predvsem je to opazno v letu, za razliko od velike večine drugih dolgovratih ptic. Tudi kljun je dolg in ozek, razen pri čolnarici (Cochlearius cochlearius). V letu so poleg tega opazne še dolge noge, katerih konice in stopala molijo izza repa.[2]
Čaplje so tradicionalno uvrščali v red močvirnikov, skupaj s štorkljami, ibisi in nekaj drugimi družinami. Leta 2008 pa je izšla filogenetska analiza, po kateri so čaplje bolj sorodne plamencem, kormoranom in drugim veslonožcem.[3] Mednarodna ornitološka zveza je zato posodobila svojo klasifikacijo in prestavila čaplje z ibisi med veslonožce, štorklje pa so zdaj edina preostala družina močvirnikov.[1]
Klasifikacija številnih vrst je težavna in med ornitologi še ni enotnega mnenja niti o razmerjih med rodovi, sodeč po primerjalni anatomiji in molekularnih znakih pa ločimo tri glavne podskupine (klade):[4]
Čaplje (znanstveno ime Ardeidae) so družina ptic iz reda veslonožcev, v katero uvrščamo 66 danes živečih vrst. V splošnem so to razmeroma veliki ptiči z dolgimi nogami, dolgim vratom in dolgim kljunom, ki živijo ob sladkovodnih telesih in močvirjih, kjer plenijo manjše živali na tleh ali v plitvinah. Na prvi pogled lahko spominjajo na druge večje ptice, kot so štorklje, ibisi in žerjavi, od katerih se najenostavneje ločijo po tem, da letijo z vratom, zvitim v obliki črke S (ostale letijo z zravnanim vratom).
Največja vrsta, goljat (Ardea goliath), doseže več kot meter in pol v dolžino, najmanjša pa je čapljica z manj kot 30 cm. Dolg vrat so sposobne zviti na račun prilagojenih vratnih vretenc, ki jih imajo 20–21. Predvsem je to opazno v letu, za razliko od velike večine drugih dolgovratih ptic. Tudi kljun je dolg in ozek, razen pri čolnarici (Cochlearius cochlearius). V letu so poleg tega opazne še dolge noge, katerih konice in stopala molijo izza repa.
.jpg)
_-_male_(8724152438).jpg)
