El pardillo común (Linaria cannabina)[3] es una especie de ave paseriforme de la familia Fringillidae propia del Paleártico occidental.[4]
El ave procrea en Europa, el oeste de Asia y el norte de África. Es parcialmente residente, pero muchos pájaros del este y del norte migran más al sur o se trasladan a las costas.
Tierras abiertas con densos matorrales favorecen la cría. Construye sus nidos en una mata, poniendo de cuatro a siete huevos.
Pueden volar en grandes bandadas fuera de la estación de procreación, a veces mezclada con otros fringílidos, tales como el pardillo piquigualdo (Carduelis flavirostris), en costas y ciénagas salinas. Se alimenta de semillas.
Es un pájaro delgado con una cola larga. Las partes externas son pardas, el cogote es algo blancuzco y el pico es gris. El macho en verano tiene la nuca gris, parches rojos en cabeza y pecho rojo.
Las hembras y los jóvenes no presentan coloración rojiza y la zona ventral es de color blanco salpicado de vetas con el pecho muy lustroso. El canto tiene trinos rápidos y píos.
A veces pueden avistarse a centenares de kilómetros mar adentro.[5]
En 1758 Carlos Linneo incluyó al pardillo común en la 10.ª edición de Systema naturæ bajo el nombre binomial de Acanthis cannabina.[6][7] Su nombre específico, cannabina, es una referencia al cáñamo, de cuyas semillas se alimenta.[8] El pardillo común es asignado con frecuencia al género Carduelis,[9] sin embargo, el análisis filogenético de la secuenciación de ADN mitocondrial y nuclear indican que pertenece al género Linaria.[4][10]
Existen siete subespecies reconocidas:[4]
El pardillo común está en la Lista Roja de la UICN como una especie bajo preocupación menor,[1] en el Reino Unido aparece listada en Biodiversity Action Plan como de prioridad. Las poblaciones británicas se reducen, lo cual es atribuido al incremento del uso de herbicidas, para abatir matorrales agresivos.
El pardillo común (Linaria cannabina) es una especie de ave paseriforme de la familia Fringillidae propia del Paleártico occidental.
Glej besedilo
Répnik (znanstveno ime Carduelis cannabina) je majhen ptič pevec iz družine ščinkavcev (Fringillidae).
Ima vitko telo z razmeroma dolgim repom in kratkim, sivim kljunom. Krila in hrbet so temnorjavi, trebuh pa svetel. Primarna letalna peresa so belo obrobljena in vidna tudi med mirovanjem. Odrasli samci so lahko prepoznavni po živordečem perju na vrhu glave in prsi, ki jeseni postane bolj rjavkasto, ostali del glave pa je enakomerno siv. Samice in enoletni mladiči nimajo rdečega perja, po prsih so rjavi z nekoliko temnejšimi vzdolžnimi progami, prav tako po vrhu glave. Preostali del glave je sivkasto-rjav s svetlo piko na licu. Enoletni mladiči se od odraslih samic ločijo le po za odtenek opaznejših progah in bolj motni rjavi barvi. Zelo mladi osebki so temnorjavi s temnejšimi vzdolžnimi progami po vsem telesu.
Njegov življenjski prostor je odprta pokrajina z nizkim, gostim grmičevjem, v katerem si par splete gnezdo. V njem samica po parjenju izleže 4-7 jajc. Le občasno gnezdi v vrtovih, sicer pa se izogiba bližine človeka. Hrani se s semeni, ki jih pobira s tal, zato je pogost v kulturni krajini. Vrstno latinsko ime je dobil po tem, da ima rad semena konopnic.
Med gnezditvijo in po njej do začetka jeseni so repniki v parih, jeseni pozimi pa se združujejo v jate po več sto do tisoč osebkov, lahko v družbi drugih semenojedih ptičev (npr. pinož ali severnih repnikov) in se klatijo naokoli iščoč hrano. Samci pojejo skozi vse leto.
Razširjen je po vsej Evropi razen skrajnega severa, na bližnjem vzhodu, osrednji Rusiji in v severni Afriki. Občasno jih opazijo na Bermudih in Grenlandiji, na vzhodu pa do Nepala ter Mongolije. Kljub temu, da repnik zaradi velikega območja razširjenosti in močne, stabilne populacije (njegovo število samo v Evropi ocenjujejo na 20 do 57 milijonov osebkov) ni v nevarnosti izumrtja, ga ogroža intenzivna obdelava ustreznih življenjskih prostorov, predvsem uporaba herbicidov in je ponekod v Evropi (npr. v Veliki Britaniji) že redek.
Prepoznanih je sedem podvrst repnika, vključno z nominalno.[1]
V Sloveniji je splošno razširjen, a je gostota populacije majhna, zato sodi med manj poznane slovenske ptice. Pozimi se umakne iz alpskega in predalpskega sveta, čeprav tam posamezni pari redno gnezdijo. Je pa jeseni in pozimi toliko bolj pogost v obalnem in submediteranskem pasu, kjer se lahko zbira v jate po več sto osebkov, večkrat v družbi pinož ali podobnih ptic.
Répnik (znanstveno ime Carduelis cannabina) je majhen ptič pevec iz družine ščinkavcev (Fringillidae).
.jpg)
