La araña de agua (Argyroneta aquatica) es una especie de araña araneomorfa de la familia Dictynidae. Se encuentra en Europa y Asia.
Presenta la parte anterior del cuerpo (prosoma) de color marrón oscuro y la posterior (opistosoma) gris.[1] La hembra mide de 8 a 9 mm de longitud corporal, mientras que el macho llega a medir entre 10 y 15 mm.[1]
Se trata de una de las pocas especies de araña que vive permanentemente bajo el agua, en estanques y charcos. Se alimenta de animales acuáticos, incluyendo crías de peces. Aunque caza, come y se reproduce dentro del agua y puede nadar y bucear, esta araña respira con pulmones, como todas las demás. Para poder vivir bajo el agua se fabrica una cámara de aire de forma acampanada a base de seda y la sujeta a una planta acuática. Para llenar la cámara, capta burbujas de aire de la superficie y las arrastra hasta allí al engancharlas en el fino pelaje que cubre su cuerpo.
Datos: Q119195
Multimedia:
Especies: Argyroneta aquatica
La araña de agua (Argyroneta aquatica) es una especie de araña araneomorfa de la familia Dictynidae. Se encuentra en Europa y Asia.
Araneus aquaticus
Aranea aquatica
Aranea urinatoria
Aranea amphibia
Clubiona fallax
Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo. Razširjen je v nekaterih delih Evrope in Azije. Znani so po gradnji posebnih mrež v obliki potapljaškega zvona, ki je napolnjen z zrakom.
Povprečna velikost pajka znaša 2,5 cm, samci so obarvani temno rumeno-zeleno, samice pa črno. Srebrni lesk pajčevine pod vodo je dal rodovno ime pajka Argyroneta, kar v grščini pomeni srebrna mreža.[2]
Živi v Severni in Srednji Evropi do 62° severne geografske širine ter v Srednji Aziji, navadno v jezerih in ribnikih.[3] Aktiven je ponoči, živi samotarsko in je posebno prilagojen za življenje pod vodo.[3] Vodni pajek v resnici ni zelo dober plavalec, saj se mora zelo upirati vzgonu med plavanjem. Samec je aktiven lovec in plava relativno veliko časa, medtem ko je samica dosti manj aktivna, saj večino časa preživi v zvonu in čaka na plen v zasedi, ki slučajno nasede na mrežo.[3] Prehranjuje se z majhnimi vodnimi nevretenčarji, žuželkami in raki.[2][4]
Parjenje poteka pozno spomladi in zgodaj poleti. Samec pri tem zgradi dodatni zvon blizu samičinega ter napravi prehod med obema strukturama. Samica po parjenju izleže 20 ali več jajčeč in okoli njih napravi zaščitni kokon. Življenjska doba vodnega pajka je eno do dve leti.[2]
Ugriz pajka za človeka ni nevaren, vendar naj bi bil zelo boleč, na mestu ugriza pa povzroči krajevni vnetni odziv.[5]
Za prebavljanje plena, levitev, odlaganje jajčeč, parjenje in vzgajanje mladih pajkcev gradijo mrežo v obliki potapljaškega zvona, ki je napolnjen z zrakom. Običajno jo pritrdi na podvodne rastline ali kamne.[3] V zvonu lahko pajek tudi prezimi.
Zrak v zvonu mora pajek občasno zamenjati: na zadku in nogah se nahajajo dlake, s katerimi ujame zračne mehurčke nad površino vode in jih prenese do svojega zvona.[3] Kljub temu zraka ne rabi neprestano obnavljati zaradi difuzije raztopljenega kisika (O2) v zvon in ogljikovega dioksida (CO2) iz zvona.[2][4] Dihalni sistem vodnega pajka se razlikuje od drugih pajkov, saj je število lamel v predalastih pljučih zmanjšano na 20, kot kompenzacija za to pa se je razvil velik in zapleten sistem vzdušnic.[3]
Aktivni način življenja samcev je po vsej verjetnosti eden od glavnih vzrokov izrazitega spolnega dimorfizma, ki je obraten kot pri večini pajkov, saj so samci za skorajda 30 % večji od samic. Drugi glavni vzrok je sam zvon: volumen zvona je trikrat večji od velikosti telesa, obnavljanje zraka pa je energijsko potraten proces. Manjša velikost telesa pri samicah pomeni manjši volumen zvona in s tem manjšo porabo energije za obnavljanje zraka.[3]
Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo. Razširjen je v nekaterih delih Evrope in Azije. Znani so po gradnji posebnih mrež v obliki potapljaškega zvona, ki je napolnjen z zrakom.
