Los tricópteros o frigáneas (Trichoptera, del griego trichos, "pelo" y pteron, "ala") son un orden de insectos endopterigotos (con metamorfosis completa), emparentados con los lepidópteros (mariposas y polillas), cuyas larvas y pupas son acuáticas, y viven dentro de pequeños estuches en forma de tubo que ellas mismas fabrican a base de seda a la que adhieren granos de arena, restos vegetales, etc. Los adultos son voladores, y se caracterizan por presentar dos pares de alas cubiertas de pelos que, en posición de reposo, se pliegan sobre el cuerpo en forma de tejado. Se conocen unas 15 000 especies[1] Habita en todo el mundo, a excepción de la Antártida.[2]
La cabeza posee dos ojos compuestos bien desarrollados y, a veces, tres ocelos; las antenas son largas y filiformes. Las piezas bucales son de tipo lamedor con las mandíbulas generalmente vestigiales; las maxilas y el labio contribuyen a la formación de una probóscide (haustelo) con la que toman líquidos.
El tórax presenta los tres segmentos bien desarrollados, con patas largas y delgadas provistas de espinas, y dos pares de alas membranosas densamente recubiertas de pelos y con muy pocas venas transversales.
El abdomen posee 10 segmentos, de los cuales los últimos están modificados y constituyen los genitales.
Las larvas son acuáticas, de tipo campodeiforme o eruciforme, con cabeza bien desarrollada, tres pares de patas, y se diferencian de las larvas de todos los demás insectos por presentar un par de falsas patas anales (pigópodos) provistas de fuertes uñas. Poseen glándulas productoras de seda que se abren en el labio; la seda es usada para construir una gran variedad de estructuras larvarias. Respiran por traqueobranquias de forma filamentosa localizadas en el abdomen.
Los tricópteros se reproducen sexualmente. El apareamiento suele realizarse entre la vegetación; las hembras depositan la puesta en el agua, a veces en grandes masas de hasta 700 huevos,[3] en algunos casos introduciendo el abdomen, y en otros sumergiéndose por completo. Algunas especies depositan los huevos fuera del agua, en zonas de inundación periódica. La fase larval suele comprender cinco estadios diferentes.
Las pupas viven dentro de estuches especiales, donde se produce la metamorfosis. En el caso de los integripalpos, que ya poseen estuches en estado larvario, obturan la obertura mediante una secreción; por lo que respecta a los anulipalpos, las larvas tejen un capullo, tanto si las larvas vivían en estuches como si no. Tras la metamorfosis, la pupa se libera de su envoltura y se desplaza activamente hacia la orilla hasta encontrar un substrato adecuado, en general vegetación, para la emergencia del adulto.
Este cladograma de relaciones externas basado en un análisis de ADN y proteínas de 2008 muestra que Trichoptera es un clado hermano de Lepidoptera, relacionado más lejanamente con Diptera y Mecoptera.[4][5][6][7]
parte de Endopterygota AntliophoraDiptera (moscas, mosquitos) 
Siphonaptera (pulgas) 
Trichoptera 
Lepidoptera (mariposas, polillas) 
Hymenoptera (avispas, hormigas, abejas) 
El cladograma de relaciones dentro del orden está basado en un estudio del año 2002 de filogenia molecular usando ARN ribosomático, un factor genético de alargamiento nuclear y citocromo oxidasa mitocondrial. Annulipalpia e Integripalpia son clados pero las relaciones dentro de Spicipalpia no están claras.[8]
Trichoptera"Spicipalpia" (parafilético?)
Datos: Q184616
Multimedia:
Especies: Trichoptera
Los tricópteros o frigáneas (Trichoptera, del griego trichos, "pelo" y pteron, "ala") son un orden de insectos endopterigotos (con metamorfosis completa), emparentados con los lepidópteros (mariposas y polillas), cuyas larvas y pupas son acuáticas, y viven dentro de pequeños estuches en forma de tubo que ellas mismas fabrican a base de seda a la que adhieren granos de arena, restos vegetales, etc. Los adultos son voladores, y se caracterizan por presentar dos pares de alas cubiertas de pelos que, en posición de reposo, se pliegan sobre el cuerpo en forma de tejado. Se conocen unas 15 000 especies Habita en todo el mundo, a excepción de la Antártida.
Podred Annulipalpia
Hydropsychoidea Curtis, 1835
Philopotamoidea Stephens, 1829
Podred Integripalpia
Leptoceroidea Leach in Brewster, 1815
Limnephiloidea Kolenati, 1848
Phryganeoidea Leach, 1815
Sericostomatoidea Stephens, 1836
Tasimioidea Riek, 1968
Podred Spicipalpia
Glossosomatidea Wallengren, 1891
Rhyacophiloidea Stephens, 1836
Hydroptiloidea Stephens, 1836
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami. To so nočnim metuljem podobne leteče žuželke z dvema paroma z dlakami poraslih kril. Njihove ličinke živijo v vodi, znane so po hišicah, ki jih gradijo iz kamenčkov in drugega materiala.
So žuželke različnih velikosti (od 3,5 do 40 mm dolžine) in mehkim zunanjim skeletom, običajno rjave barve. Na glavi so dolge, nitaste tipalnice, pogosto vsaj tako dolge kot krila, majhne sestavljene oči in tri očesca ter enostavno grizalo, ki je lahko tudi reducirano. Najvidnejši so deli maksil, t. i. maksilarni palpi, ki izraščajo ob strani glave, sestavljeni so iz treh do petih členov. Sredoprsje (mezotoraks) je največji člen oprsja, predprsje (protoraks) pa je pomanjšano. Krila so dobro razvita, le samice nekaterih vrst so brez njih. V primerjavi z drugimi žuželkami imajo zelo malo prečnih žil, poleg tega pa so poraščena z dlačicami, iz katerih izhaja znanstveno ime mladoletnic. Sprednji par kril je ožji in daljši od zadnjega, zlagajo jih strehasto nad telesom. Noge so dolge, z značilnimi dlakami (»ostrogami«) na tibijah, katerih število je uporaben taksonomski znak. Na zadku ni posebnih struktur.
Zelo enostavno jih je zamenjati z nekaterimi nočnimi metulji, a podrobnejši pregled kril razkrije, da niso poraščena z majhnimi luskami, temveč z dlačicami. Poleg tega mladoletnice nimajo zavitega sesala. Tudi mrežekrilcem so podobni, a jih od njih ločimo po poraščenih krilih, ki imajo bistveno manj prečnih žil.
Ličinke imajo zelo hitinizirano glavino kapsulo in dobro razvite čeljusti, izoblikovane v grizalo. Oprsje je srednje trdno, nosi dobro razvite noge, zadek pa je mehak in poraščen s peresastimi škrgami. Tiste, ki si gradijo hišice, imajo par kavljem podobnih priveskov na koncu zadka (kampodeiformne ličinke). Prostoživeče ličinke pa imajo trši zadek brez priveskov (eruciformne ličinke).
Samica odloži večjo maso jajčec v vodo in jih obda mukoznim ovojem. Le samice vrst s prostoživečimi ličinkami odlagajo jajčeca v vodo posamič. Po dveh ali treh tednih se izležejo drobne ličinke. Ličinke večine vrst si zgradijo hišico, s katero zaščitijo občutljiv zadek. Žleza blizu ust izloča svili podoben izloček, ki ga ličinka ovije okrog sebe in nanj nalepi material. Ličinke različnih vrst uporabljajo različen material, od kamenčkov, delcev vodnih rastlin do koščkov polžjih hišic, tako da je pogosto možno določiti ličinko že po uporabljenem materialu. Hišica je odprta na obeh straneh, čeprav je lahko zadnja odprtina neopazna. Skoznjo se pretaka voda, iz katere pridobivajo kisik. Ko ličinka raste, dodaja nov material k sprednjemu delu hišice. Glava in noge molijo pri sprednjem delu iz hišice in omogočajo premikanje. Ličinke drugih vrst živijo v svilenih mrežah, ki jih spletejo okoli vodnega rastlinja, najredkejše pa so prostoživeče, ki ne gradijo posebnih struktur. Te imajo po navadi trši zadek. Večina ličink je vsejedih, prehranjujejo se z organskim materialom, ki ga voda prinese naokoli, le prostoživeče so plenilske. Zabubijo se znotraj svoje hišice, ki jo pred tem pritrdijo na podlago, tudi prostoživeče si pred tem zgradijo ovoj iz peska. Bube so precej aktivne, tako kot ličinke ves čas izvajajo gibe za prezračevanje škrg. Imajo že razpoznavne noge, tipalnice in krila, poleg tega pa velike čeljusti. Pred zadnjo levitvijo se pregrizejo skozi ovoj in se preobrazijo v odraslo žival na površini vode ali na bregu.
Odrasle živali lahko poletijo skoraj takoj po levitvi, čeprav morajo krila otrdeti preden lahko normalno letijo. So večinoma slabi letalci, tako da jih pogosto najdemo blizu vodnih teles, kjer so se izlegli. Imajo šibke čeljusti - večina se sploh ne prehranjuje, le nekatere odrasle mladoletnice se prehranjujejo z nektarjem. Njihova glavna naloga je parjenje. Paritev se začne v zraku in nadaljuje na rastlinju. Celoten življenjski krog traja eno leto, večino časa zavzema stadij ličinke, odrasle živali pa živijo največ nekaj tednov. Nekatere vrste prezimijo kot bube, večina pa kot ličinke - slednje se zabubijo spomladi in odrastejo zgodaj poleti.
Mladoletnice so edini red žuželk s popolno preobrazbo, ki imajo vodne ličinke. Vezanost na vodna telesa pomeni, da tudi odrasle najdemo v vlažnejših območjih, pogosto nedaleč od vode, kjer so se izlegli. Samo ličinke vrste iz rodu Enoicyla so kopenske, pa tudi te potrebujejo vlažno podlago za razvoj. Tako ličinke kot odrasle živali so pomemben del vodnega ekosistema, saj predstavljajo vir hrane za ribe, vodne ptice in druge plenilce. Njihovo obliko pogosto posnemajo z vabami za muharjenje. Zelo so občutljive na zmanjšanje koncentracije kisika v vodi in prisotnost toksičnih snovi, zato se uporabljajo kot bioindikatorski organizmi pri ocenjevanju kakovosti površinskih voda. Največ vrst je v predelih blizu izvirov in potokih do širine enega metra. Stoječe vode naseljuje manjše število vrst. Ogroža jih predvsem onesnaževanje voda z odplakami, pesticidi in umetnimi gnojili, melioracija in regulacija vodotokov ter zajezitve.
Glavni plenilci odraslih živali so ptiči in netopirji.
Nesporno je, da mladoletnice sodijo skupaj z metulji v nadred Amphiesmenoptera, čeprav so sprva mislili, da so se mladoletnice razvile iz metuljev. Delimo jih v tri s podatki različno podprte podredove:
Vsa možna sorodstvena razmerja med temi tremi podredovi so že bila predlagana. Morfološki in molekularni dokazi še najbolj podpirajo eno od zgodnejših hipotez, ki združuje podredova Spicipalpia in Integripalpia, Annulipalpia pa je njun sestrski.
V Sloveniji je na račun geografske raznolikosti velika pestrost vrst mladoletnic. Za naše ozemlje je znanih 212 vrst, vendar so nekateri deli države kar se tiče mladoletnic še zelo slabo raziskani, zato njihovo dejansko število ocenjujejo na 240 do 250. Pri nas živi tudi nekaj vrst, ki so verjetno endemne. To so Rhyacophila palmeni, Wormaldia vargai, Ecclisopteryx asterix, Chaetopteryx clara, Chaetopteryx goricensis in Chaetopteryx irenae.
Prvi se je s to skupino živali v Sloveniji ukvarjal že Scopoli v 18. stoletju. Opisal je več novih vrst, do danes sta se od njegovih poimenovanj obdržali znanstveni imeni za vrsti Philopotamus variegatus in Odontocerum albicorne.
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami. To so nočnim metuljem podobne leteče žuželke z dvema paroma z dlakami poraslih kril. Njihove ličinke živijo v vodi, znane so po hišicah, ki jih gradijo iz kamenčkov in drugega materiala.
