La perdiz griega (Alectoris graeca) es una especie de ave galliforme de la familia Phasianidae que vive en zonas semiáridas y rocosas de los Balcanes, Alpes, península itálica y Sicilia.
Mide unos 33 cm de longitud. Muy similar a la perdiz roja (Alectoris rufa), esta perdiz se diferencia por el plumaje más grisáceo del dorso y un amplio ribete negro en el cuello.
Se reconocen tres subespecies (McGowan 1994), que difieren ligeramente en la coloración y genéticamente según estudios moleculares (Randi 2006; ver abajo para detalles):
Las propuestas subespecies de los Apeninos, Alectoris graeca orlandoi Priolo, 1984, es de incierta validez. Usualmente se incluían en saxatilis, pero aparentemente más derivas de la de Albania A. g. graeca. Estas probablemente cruzadas por el Adriático vía un puente de tierra durante la última era glacial, para seguir aislada solamente con los niveles del mar alcanzados al comienzo del Holoceno c. 12.000-10.000 años atrás, con aves alpinas mucho menos contribuyendo a la población de los Apeninos.(Randi 2006)
Las aves de los Apeninos no son reconocibles consistentemente por la morfología externa, y solo débilmente diferenciadas por el ADN mitocondrial D-loop y la secuencia de ADN en la región de control hipervariable, y los genotipos microsatélites. Como no constituyen una subpoblación discreta evolucionando hacia estatus de subespecies, susu números poblacionales deberían monitorearse.(Randi 2006)
Además, hubo una paleosubespecie, Alectoris graeca martelensis, solo conocida por fósiles.
La perdiz griega (Alectoris graeca) es una especie de ave galliforme de la familia Phasianidae que vive en zonas semiáridas y rocosas de los Balcanes, Alpes, península itálica y Sicilia.
Skalna jerebica (znanstveno ime Alectoris graeca) imenovana tudi kotorna je ptica ki spada v družino poljskih kur. Naseljuje Evropo, najdemo jo v Alpah, Italiji, na Balkanu in v Grčiji.
Skalna jerebica je nekoliko večja od poljske jerebice, meri 35 cm, dolžino repa ima 9 cm in tehta okoli 60 dag. Je pretežno modrikasto siva, po trebuhu svetla, na svetlih bokih pa ima prečne črte in rjasto rdeče proge. Na vratu ima belo liso, obrobljeno z močnim črnim robom, ki se nadaljuje prek oči in korena kljuna. Kljun, noge in kolobarji okrog oči so rdeči. Samec se od samice loči predvsem po bradavičastem izrastku (ostrogi) nad zadnjim prstom na nogi.
Živi v enoženstvu, paritev je v marcu in aprilu. Gnezdo je vdolbinica na tleh, skrita med skalami ali pod grmom. Samica znese 10 -15 peščenih, rjavo lisastih jajc, iz teh pa se po 25 dneh izvale kebčki, ki jih vodita samec in samica.
Hrani se z žuželkami, črvi, ličinkami, popjem in mladimi poganjki, s semenjem in podobnim.
Živi v odprtem skalnem svetu do snežne meje. Najpogostejša je na področju Alp, posebej priljubljene pa so ji kraške pokrajine obrasle s travo in gostim grmovjem. S svojo skalno modrikasto barvo se je prilagodila barvi kraškega krša.
Skalna jerebica (znanstveno ime Alectoris graeca) imenovana tudi kotorna je ptica ki spada v družino poljskih kur. Naseljuje Evropo, najdemo jo v Alpah, Italiji, na Balkanu in v Grčiji.
Skalna jerebica je nekoliko večja od poljske jerebice, meri 35 cm, dolžino repa ima 9 cm in tehta okoli 60 dag. Je pretežno modrikasto siva, po trebuhu svetla, na svetlih bokih pa ima prečne črte in rjasto rdeče proge. Na vratu ima belo liso, obrobljeno z močnim črnim robom, ki se nadaljuje prek oči in korena kljuna. Kljun, noge in kolobarji okrog oči so rdeči. Samec se od samice loči predvsem po bradavičastem izrastku (ostrogi) nad zadnjim prstom na nogi.
Živi v enoženstvu, paritev je v marcu in aprilu. Gnezdo je vdolbinica na tleh, skrita med skalami ali pod grmom. Samica znese 10 -15 peščenih, rjavo lisastih jajc, iz teh pa se po 25 dneh izvale kebčki, ki jih vodita samec in samica.
Hrani se z žuželkami, črvi, ličinkami, popjem in mladimi poganjki, s semenjem in podobnim.
Živi v odprtem skalnem svetu do snežne meje. Najpogostejša je na področju Alp, posebej priljubljene pa so ji kraške pokrajine obrasle s travo in gostim grmovjem. S svojo skalno modrikasto barvo se je prilagodila barvi kraškega krša.
