La cochinilla de la humedad (Porcellio scaber) es una especie de crustáceo isópodo de la familia Porcellionidae.[1]
Presenta una coloración muy variable, pudiéndose encontrar ejemplares de color totalmente marrón o gris, junto a otros con los bordes o toda la parte superior cubiertos de manchas claras.[2] Puede alcanzar una longitud de entre 17 y 18 mm.[2]
Se encuentra en Europa Central y Europa Occidental.[3] En el Reino Unido, son una de las "cinco grandes" especies de cochinilla, donde es probablemente la más común de todas las especies de cochinillas. También ha colonizado Norteamérica, Sudáfrica y otras áreas, principalmente a través de actividad humana.[4] También es la especie más común de cochinilla en los jardines australianos.[5]
Vive en una amplia variedad de hábitats con un nivel razonable de humedad, aunque es menos dependiente del agua que Oniscus asellus.[6]
Se reconocen las siguientes subespecies:[1]
La cochinilla de la humedad (Porcellio scaber) es una especie de crustáceo isópodo de la familia Porcellionidae.
Navadni ali kletni prašiček,[2] znan tudi z nadvrstnim imenom kočič (znanstveno ime Porcellio scaber), je vrsta raka enakonožca, ki se rad zadržuje blizu človeških bivališč.
Ima hrbtno-trebušno sploščeno členjeno telo, dolgo do 2 cm. Načeloma je sive barve (na trebušni strani bolj blede), čeprav obstajajo tudi rjavkaste, rumenkaste in oranžnkaste različice. Na eksopoditih zadkovih nožic ima razvita 2 para nepravih dihalnic (psevdotraheje), podobnih tistim pri stonogah.[3] Te vzdušnice so dobro vidne in spominjajo na nekak bel žepek. Navadni prašiček se ni sposoben povsem zviti v kroglico.[4] Od pozidnega prašička se loči po tem, da ima ob prvih krnastih tipalnicah druge tipalnice dvočlene, pozidni prašiček pa tročlene.[5]
Prvotna območje navadnega prašička sta srednja in zahodna Evropa, s človekom pa se je razširil skoraj po vsem svetu; veliko jih lahko najdemo v Severni Ameriki, Južni Afriki in Avstraliji,[6] o njih pa poročajo tudi s Havajev in Otoka princa Edvarda.[7] Ustreza mu zmerno topli pas. Na kopno je bolje prilagojen kot vodni osliček,[8] zadržuje se predvsem pod suhim listjem in trohnečimi debli, zlasti poleti lahko tudi pod skorjo.
Ker se kočiči prehranjujejo z mrtvimi rastlinskimi ostanki, so v vrtu potrebni zaradi naravnega kroženja snovi. Včasih pa naj bi objedali rastline podobno kor polži; tedaj naj bi jih ulovili na prerezan krompir, s ploskvijo obrnjeno na tla.[9]
Prašički za svoj oklep potrebujejo apnenec. Vir apnenca je tudi malta, kar naj bi bil poglavitni razlog, da je navadnega prašička tako pogosto najti v naseljih.[10]
Navadni ali kletni prašiček, znan tudi z nadvrstnim imenom kočič (znanstveno ime Porcellio scaber), je vrsta raka enakonožca, ki se rad zadržuje blizu človeških bivališč.
