Ingver (znanstveno ime Rhizoma zingiberis) je začimbna rastlina, ki raste v tropskem in subtropskih pasovih.
Je večletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko. Oblikuje do 20 cm dolge korenike, ki se uporabljajo v kulinariki pa tudi v zdravstvu.
Pradomovina ingverja je jugovzhodna Azija[navedi vir].
Ingver je med začimbami, ki jih je človek spoznal med prvimi[navedi vir]. Znani kitajski filozof Konfucij ga je zelo cenil in je hotel imeti vsako jed pripravljeno z ingverjem. V starem Rimu so uporabljali ingver tudi v lepotnih salonih. V Evropi v srednjem veku je bil tako priljubljen, da so zdravniki in moralisti trdili: »Vino, poper, cimet in ingver kvarijo kri mladim dekletom«. Kljub tem svarilom je postal priljubljen med Angleži in Skandinavci, pri nas pa ga nikdar nismo uporabljali na veliko.
Uporaba ingverja v prehrani
Uporabljajo se sveže korenike, lahko pa tudi posušenega oz. zmletega.
Velik del pridelka ingverja predelajo v brezalkoholno ingverjevo pivo, ki je zelo priljubljeno v Angliji in ZDA.
Ingver se uporablja za:
Uporaba ingverja v zdravilne namene
V zdravilne namene ga uporabljamo za:
- preprečuje ali zmanšuje simptome slabosti pri potovanjih z ladjo, avtom ali letalom; deluje predvsem na slabost, pa tudi na glavobol, hladno potenje, bruhanje, vrtoglavico, pretirano slinjenje (kinetoza). Pri tem ingver nima nezaželenih učinkov, kot je npr. zaspanost, ki se pojavlja pri jemanju antihistaminikov in nekaterih drugih zdravil;
- deluje proti driski;
- preventivno deluje proti nalezljivim boleznim, ker je antiseptik (uničuje mikroorganizme);
- olajšuje prebavo (spodbuja peristaltiko in izločanje želodčnega soka), deluje proti napenjanju (karminativ, pospešuje izločanje plinov) in pomirja želodčne in črevesne krče (spazmolitik);
- uporablja se tudi za povečevanje apetita;
- deluje protivnetno, kar se nanaša na številne bolezni, med drugim na revmatični artritis, pri čemer zmanjšuje bolečine, otekline in jutranjo okorelost in povečuje gibljivost sklepov;
- deluje kot stimulans in tonik. Pri rednem jemanju zmanjšuje kronično utrujenost, izboljšuje spomin, zaradi stimulativnega delovanja pa naj se ne uporablja zvečer, pred spanjem, saj lahko povzroči nespečnost. Deluje tudi kot blagi afrodiziak;
- deluje kot antikoagulant, tj. preprečuje zgoščevanje krvi in pojavljanje trombov (kot česen in čebula);
- ugodno deluje na delovanje jeter in znižuje holesterol. Pomaga pri migrenah in drugih vrstah glavobolov. Prav tako ingver znižuje povišano telesno temperaturo (antipiretik);
- deluje tudi kot antioksidant, tj. proti škodljivega delovanja prostih radikalov, torej med drugim deluje tudi proti raku in arterioskleroza|arteriosklerozi.
- dodajajo ga v ustne vode in grgrače za odpravo slabega duha iz ust.
- vsebuje ostri snovi šogaol in gingerol, ki dajeta pikanten okus in povzročita občutek toplote na jeziku.
Lahko ga uporabimo kot:
- svežega (v odmerku okoli 10 g na tanko narezanih in nasekljanih lističev, 1–2 krat dnevno)
- sušenega v prahu (v odmerku okoli 2 g, 1–2 krat dnevno)
-
eterično olje (v odmerku 1–3 kapljic z malo medu ali na kocki sladkorja, 1-3 krat dnevno)
-
tinkturo (v odmerku 10–20 kapljic, pred jedjo)
- kandiran ingver v obliki bombonov
- pri revmatičnih ali podobnih bolečinah se uporablja zunanje, z vtiranjem ali mazanjem tinkture ali eteričnega olja, 2–3 krat dnevno, v trajanju 15 dni, pa čeprav bolečine prenehajože v 2-3 dneh;
- čaj, ki ga skuhamo tako, da narezano/nastrgano koreniko poparimo z vrelo vodo; blaži jutranjo slabost, deluje proti prehladu, zdravi razjede in prebavne težave.
- naribanega (200 gr ingverja naribamo na ribež) - v kozarec (okoli 1l) medu zmešamo naribani ingver. Zjutraj na tešče čajno žličko proti prehaldu in vnetju sinusov.
Sinonimi imena v evropskih jezikih
Beseda ingver spada med besede selivke, ker je nastala pred več stoletji v sedaj že izumrlem srednjeindijskem jeziku, kjer je označevala rastlino z imenom Singivera. V Grčijo je pripotovala v času Aleksandra Makedonskega z vračajočimi vojaki in se razširjala po mediteranu, mali Aziji, Balkanu, Rusiji in zahodni Evropi. Na tem potovanju je dobivala razne govorjene oblike in zapise. Slovenska oblika verjetno prihaja iz nemške oblike Ingwer, srbska oblika Đumbir pa iz madžarske oblike Gyömbér in romunske oblike Ghimber. Tako se je selila dalje kot sledi:
- Albansko: Zenxhefill
- Angleško: Ginger
- Arabsko: Zanjabil
- Češko: Zázvor
- Dansko: Ingefaer
- Finsko: Inkivääri
- Francosko: Gingembre
- Grško: Zingiberis
- Hebrejsko: Zenghebhil
- Irsko: Gingigsear
- Italijansko: Zenzero
- Latinsko: Zingiber officinale
- Madžarsko: Gyömbér ali: közenséges gyömbér (ingver ali: navadni ingver)
- Nemško: Ingwer
- Nizozemsko: Gember
- Perzijsko: Zanjabil
- Poljsko: Imbir Lekarski
- Portugalsko: Gengivre
- Rusko: Inbir
- Srbsko: Đumbir
- Špansko: Jengibre
- Švedsko: Ingefära
- Turško: Zencefil
Sklici
Viri
- Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)
- Paul Schulick, Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo priročnik, Ljubljana 2010.
