Davidov javor (znanstveno ime Acer davidii) je vrsta javora, ki je samonikla na Kitajskem; od Jiangsuja do Fujiana in Guangdonga na jugu, pa vse do jugovzhodnega dela pokrajine Gansu ter Yunnan na zahodu[1].
Drevo je prvi odkril duhovnik in misijonar Armand David, po katerem je drevo dobilo tudi znanstveno ime. Ponovno je drevo odkril Charles Maries med svojim obiskom pokrajine Jiangsu leta 1878[2].
Davidov javor je listopadno drevo, ki v višino zraste med 10 in 15 m, deblo pa doseže premer do 40 cm. Skorja je olivno zelene barve in je pokončno razpokana. Listi so dolgi med 6 in 18 cm, široki pa med 4 in 9 cm, na veje pa so nasajeni na od 3 do 6 cm dolgih pecljih. Po zgornji strani so temno zelene barve, po spodnji strani pa so bolj bledo zeleni. Običajno so ovalni, včasih pa je nakazana delitev na tri krpe. Rob je nazobčan. V jeseni se listi obarvajo živo rumeno, oranžno ali rdeče. Majhni cvetovi so rumene barve in imajo pet venčnih listov in okoli 4 mm dolge prašnike. Združeni so v socvetja. Socvetja se tvorijo na koncu od 7 do 12 cm dolgih pecljev, rastlina pa cveti pozno spomladi. Moški in ženski cvetovi niso nikoli združeni v enem socvetju. Plodovi so krilati oreški, ki so dolgi med 7 in 10 mm, široki pa med 4 in 6 mm. Krila merijo v dolžino med 2 in 3 cm, v širino pa merijo okoli 5 mm[1][3][4].
Obstajata dve podvrsti davidovega javora,[1][4] ki ju pogosto opisujejo kot dve različni vrsti:[3][5]
Skupaj z vrsto A. rufinerve, sta obe podvrsti davidovega javora najpogosteje gojeni vrsti javora. Vse tri vrste so priljubljene zaradi hitre rasti[4]. Gojijo jih predvsem kot okrasna drevesa v parkih.
Davidov javor (znanstveno ime Acer davidii) je vrsta javora, ki je samonikla na Kitajskem; od Jiangsuja do Fujiana in Guangdonga na jugu, pa vse do jugovzhodnega dela pokrajine Gansu ter Yunnan na zahodu.
Drevo je prvi odkril duhovnik in misijonar Armand David, po katerem je drevo dobilo tudi znanstveno ime. Ponovno je drevo odkril Charles Maries med svojim obiskom pokrajine Jiangsu leta 1878.